V mesecu juniju smo bili slovenski bralci deležni presenečenja, v obliki knjižne škatle. Knjiga meseca je nov projekt založbe Učila in Urške Bračko, slovenske knjižne blogerke, ki jo poznamo pod imenom Booknjiga.
Knjižna škatla je vsebinsko deljena na štiri zvrsti: romance, kriminalke, aktualne teme ter biografije in spomini. Najbolj me veseli dejstvo, da obstajajo tudi dve različici za otroke: Berem s starši (0-6 let) ali Berem sam (7-12 let), s katerimi spodbujajo kulturo branja tudi pri otrocih. S tremi možnostmi naročnine je odlično darilo, ki si ga lahko privoščimo zase ali za koga drugega.
Sama sem si za junijsko škatlo izbrala romanco, kjer sem poleg glavne knjige Šiviljino darilo, dobila še Začni znova, avtorice Mone Kasten. Seveda se v škatli skrivajo dodatna darilca.
Najbolj me je navdušil dišeči vosek O.W.N candles, ki sem ga že prvi dan preizkusila. Cela soba je dišala po vaniliji. Sicer nisem ljubiteljica kuhanja, a razveselila sem se tudi zvezka Moji najljubši recepti, kamor bom z veseljem zapisovala različne recepte. (Komaj čakam, da poskusim narediti kardamomov sladoled in ga zapišem!)
»Ptice imajo krila. Ljudje imamo knjige.«
Platnena vrečka, s čudovitim napisom, je že dva tedna kasneje z menoj potovala na Tegoško planino, saj sem poleg pohodne opreme, s seboj vzela tudi cel kupček knjig. Na zadnjem izpitu tega semestra pa sem pisala s kemičnim svinčnikom, ki se tudi skriva v škatli. Da Dorinine čokolade sploh ne omenjam! Tako hitro je pošla, da je na sliki sploh ni mogoče najti. Kave sicer ne pijem pogosto, a kava Loka čaka, da se začne nov semester, ko bom ob učenju uživala v njenem vonju in okusu.
Z veseljem bom še naprej podpirala projekt Knjiga meseca, saj ponudi res veliko užitkov vsem ljubiteljem knjig. Super mi je tudi zato, ker teh knjig ne berem le jaz, ampak tudi moja mami in babica. Tako se z eno škatlo zadovoljijo kar tri generacije.
Zgodba treh pogumnih francoskih šivilj
Šiviljino darilo, avtorice Fione Vaply, je roman o pogumu, zvestobi in ljubezni v Parizu, med drugo svetovno vojno. Napisan je bil leta 2019. Avtorica je z izčrpnim raziskovanjem življenja žensk v odporniških gibanjih in taboriščih, v tem romanu prikazala njihovo požrtvovalnost in srčnost.
Harriet Shaw med pripravništvom v Parizu raziskuje preteklost svoje družine. Ugotovi, da je potomka šivilje, ki je delala prav v stavbi, kjer Harriet opravlja pripravništvo. Sostanovalka ji pripoveduje o svoji babici Mireille, Harrietini babici Claire in še tretji šivilji, Vivienne. Vse tri so med drugo svetovno vojno opravljale skrivne uporniške naloge, ki so tako ali drugače vplivale na njihovo prihodnost.
Ob pripovedovanjih Harriet uspe najti samo sebe, saj končno pozna zgodbo svoje babice in posledično tudi razlog za dejanja svoje matere.
Claire, Mirielle in Vivienne so izredno pogumne mladenke, ki se v izredno težkih vojnih razmerah znajdejo v situaciji, kjer sta zvestoba in vzdržljivost zelo pomembni vrlini. Tudi kot politične ujetnice si ostanejo zveste in ne obupajo. Želja po življenju in svetlejši prihodnosti jih ohrani žive tudi v najhujših trenutkih.
»Zdaj sem dojela enega od paradoksov življenja. Ko ga ljubimo tako, da se ga bojimo izgubiti, nas to lahko zavede v življenje samo na pol. Ker bi lahko izgubili preveč, smo preveč prestrašeni, da bi šli in ga živeli na polno.«
Roman izredno lepo prikaže zgodbo treh šivilj. Z natančnimi opisi dogodkov oblikuje zgodbo, ki seže do srca. A kljub težki temi, je roman zelo hitro berljiv. Z romani te tematike imam že nekaj izkušenj, tako da tega z lahkoto umestim med preprostejše. Proza ni primerljiva z vrhunskimi romani kot je Angel pozabe Maje Haderlap, a zgodba vseeno dokaj realno prikaže dogodke druge svetovne vojne in razmere v taboriščih.
Čeprav mi je roman v veliki meri všeč, me je ena stvar nekoliko zmotila. Ko se menjavata zgodbi Harriet in šivilj, se menjava tudi način pripovedovanja. Harriet je v njeni zgodbi prvoosebna pripovedovalka, medtem ko je zgodba šivilj prikazana v tretji osebi. S takim načinom pripovedovanja se, po mojem mnenju, izgubi kanček kvalitete romana, saj sta tipa pripovedovalcev tako zelo različna, da se občutenje glavnih likov dveh zgodb dojema drugače.
Ne glede na malenkostno pomanjkljivost, mi je bil roman izredno všeč. Ni mi žal, da sem za junijsko škatlo izbrala romance. Roman priporočam vsem, ki radi berejo zgodovinske romane, z močnimi glavnimi junakinjami.
Commentaires