V satirični kriminalki Casino Banale spremljamo angleškega agenta MI6 Spencerja S. Spencerja in slovenskega agenta Sove, Filipa Novaka. Duo, ki dela več škode kot dobrega, a se ti zelo hitro prikupi. Spencer sumi, da je nek bogati podjetnik v resnici zločinec, a to drugim ne prizna, dokler ne ugrabijo predsednika republike. Domneva, da je ugrabitev povezana s prodajo imperija podjetnika Hauserja, kar Spencerja in Novaka pripelje do izredno pestrih treh dni.
»Petdeset stanovanj? Se nama res da? /…/ Žejen sem. Pojdiva najprej raje na eno pijačo, pa se bova potem odločila, katere naslove se nama še izplača obiskati.« - Jure Godler, Casino Banale
Spencer in Novak sta nerodna, na trenutke delujeta neumno, čeprav to nista, in ravno to je tisto, kar zgodbi daje dušo. Na površini izgleda, kot da je to še ena izmed klišejskih in predvidljivih zgodb, a če pogledaš globje in se zavedaš, da gre za satiro, lahko hitro opaziš tako kritiko klišejev žanra, kot tudi opazke o naši družbi in državi. Za satiro je značilno, da je družbenokritična, na posmehljiv način. V Casino Banale to doseže z potenciranjem značajev in situacij, v katerih se glavna lika znajdeta. A čeprav gre za satirično kriminalko, nam literarne osebe vseeno delujejo pristno in na trenutke se z njimi lahko poistovetimo.
Ostareli par je bil šokiran. Stekla sta v dnevno sobo in začela pomagati Čuku pri mlatenju Novaka. - Jure Godler, Casino Banale
Jure Godler je nam vsem poznana TV osebnost, ki pa očitno tudi zelo dobro piše. Leta 2008 je izdal knjigo Radio GaGa, Razgaljeni, v kateri je opisal spomine na doživetja ekipe Radia Ga-Ga. Leta 2019 je javnosti predstavil še tragikomedijo Predsednikova norost, ki opisuje situacijo, v kateri predsednik države postane nesposoben vodenja le-te, zaradi duševne motnje. Tudi v letošnjem romanu Casino Banale, je stranski lik malce nori predsednik.
Obsežnejši intervju z avtorjem pa si lahko preberete na Urškinem blogu booknjiga.com.
Na vzporedni cest, ki je bila od glavne ločena z ograjo in jarkom, je videl Novakov i3, ki jima ni le neopazno sledil, ampak je vozil praktično vzporedno z njima. - Jure Godler, Casino Banale
Priznam, branja vohunskih romanov se še nisem lotila, a imam že nagledano Veliko igro, Leopolda Trepperja in podobne. Kriminalke sem začela brati letos in ta žanr obožujem. Ampak! Casino Banale me je popolnoma sezul. Vedela sem, da bo smešna, saj konec koncev je satira, a res nisem pričakovala, da se bom ob branju na glas smejala. Avtor nas uspe razorožiti z eno samo besedo, ki v kontekstu situacije in značaja oseb deluje izredno smešno. Jaz že nestrpno čakam nadaljevanje!
Hvala založba Primus, za recenzijski izvod.